|
|
Pietro Germi je bil na ta film najbolj ponosen in se je v njem tudi najbolj prepoznal, »narejen je za staromodne ljudi«. Kljub mejam njegove poetike in njegovega moralizma iz devetnajstega stoletja, je njegovo pisanje toplo in prevzemajoče. Andrea je železničar, ki se znajde v krizi zaradi sporov z družinskimi člani in s sodelavci. Nekega dne zapusti družino in začne pijančevati. Potem zboli, ostane v postelji tri mesece, ampak na božični dan so vsi njegovi dragi spet ob njem. Čas bi bil, da bi bili spet veseli, vendar...
|
