|
|
Ionske tekočine so v zadnjem desetletju pritegnile interes javnosti zaradi svoje zanemarljivo majhne hlapnosti in možnosti prevajanja različnih ionskih zvrsti. V primeru Grätzlovih celic predstavljajo alternativo običajnim ionskim elektrolitom z vključenimi redoks I-/I3- pari. Za delo programske skupine pa predstavljajo nadgradnjo redoks elektrolitov, narejenih na osnovi organsko-anorganskih hibridov po postopkih sol-gel kemije, in to zato, ker zaradi njihove zanemarljive hlapnosti odpade potreba po tesnenju Grätzlovih celic. Ionske tekočine za Grätzlove celice so znane le 6 let in od takrat je bila narejena vrsta elektrolitov, ki so potrdili, da je raziskave v tej smeri vredno nadaljevati, nakazali pa so tudi, da predstavlja tesnenje celic še vedno problem. Od tod je le korak do uporabe ionskih tekočin, ki bi imeli kvazi trdno ali gelsko strukturo. Problem smo rešili tako, da smo sintetizirali ionsko tekočino (1-metil-3-[3-(trimetoksi-l4-silil)propil]imidazolijev jodid), ki je imela na imidazolijevem kationu pripete trietoksi skupine, ki so omogočile,da ionska tekočina kondenzira v kvazi trdno stanje [B. Orel et al., Electrochem. Commun. 7, 692 (2005); V. Jovanovski et al., J. Phys. Chem. B 109, 14387 (2005); B. Orel et al., J. Nanosci. Nanotehnol. (in press)].
|
