slovena – -Translation – Keybot Dictionary

Spacer TTN Translation Network TTN TTN Login Deutsch Français Spacer Help
Source Languages Target Languages
Keybot 17 Results  www.via-alpina.org
  Escursionismo sulla Via...  
Club alpino monegasco: un centenario lungo la Via Alpina slovena
The Monegasque Alpine Club: a hundred-year-old on the Slovenian Via Alpina
Club alpin monégasque : un centenaire sur la Via Alpina slovène
Der monegassische Alpenverein: ein Hundertjähriger auf der slowenischen Via Alpina
Monaška Planinska Zveza: stoletnik po slovenski Vii Alpini
  Escursionismo sulla Via...  
Lungo il sentiero ci si imbatte nei vecchi cippi confinari, nei bunker, nelle caserme ed nelle altre rovine militari che risalgono al periodo in cui sui crinali delle Montagne Inferiori di Bohinj scorreva il confine di Rapallo ovvero tra il Regno dei Serbi, Croati e Sloveni (SHS) ed il Regno d'Italia. Dopo la fine della prima guerra mondiale, l’Italia nel 1920, con la sottoscrizione del trattato, ricevette temporaneamente il territorio della regione slovena della Primorska.
Ob poti naletimo na stare obmejne kamne, bunkerje, kasarne, rove in druge vojaške ostanke iz obdobja, ko je po grebenih Spodnjih bohinjskih gora tekla rapalska meja med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) ter Kraljevino Italijo. Po končani prvi svetovni vojni je namreč Italija z Rapalsko pogodbo, sklenjeno leta 1920, začasno pridobila ozemlje slovenske Primorske.
  Escursionismo sulla Via...  
Nel contesto della fattoria Kamlonarše vi è anche il simbolo dell’architettura slovena, come volentieri si designa il fienile, cioè quella particolare costruzione che si utilizza per far essiccare e conservare il fieno.
V vaseh na Cerkljanskem, kot se po največjem kraju imenuje ta hriboviti predel pod Poreznom, opazimo značilne hiše, pravijo jim kar cerkljanske. Lep primerek si lahko ogledamo v Novakih, v bližini partizanske bolnišnice. V sklop domačije Kamlonarše sodi tudi simbol slovenske arhitekture, kot radi pravijo kozolcu, objektu za sušenje in shranjevanje sena.
  Escursionismo sulla Via...  
Un’unica carta per scoprire tutta la Via Alpina slovena
A single map to discover the whole Slovenian Via Alpina
Une carte unique pour découvrir toute la Via Alpina slovène
Eine einzige Karte, um die gesamte slowenische Via Alpina zu entdecken
Edinstven zemljevid za odkrivanje celotne Vie Alpine po Sloveniji
  Escursionismo sulla Via...  
Hotel Klub a Lipica offre camere a prezzi accessibili in un ambiente bucolico. Mi è piaciuto stare qui! Il più costoso hotel accanto offre cibo e birra progetto: Enjoyed mio primo assaggio di birra slovena, "Lasko" a rubinetto. Un'esperienza sublime.
Zavetišče na vrhu Kokoš je začela ob koncu tedna v juniju 2011. (Nisem prepričan o sezoni.) Ponuja hrano in preprost domu. Hotel Klub v Kobilarno Lipica, ponuja cenovno ugodne sobe v bucolic okolju. Ljubil sem ostal tukaj! Višje cenovno ugodni hotel v bližini vrat zagotavlja hrano in pivo: Užival sem prvi okus slovenskega piva, "Laško" na pipo. Sublimno doživetje.
  Escursionismo sulla Via...  
È formato da armonici e al contempo decisi e secchi blocchi di calcare triassico e di dolomite. La silouette delle sue possenti pareti nordorientali, vista dalla Tamar, incorona lo stemma del Associazione Alpina Slovena.
Dolina Tamar (tamar pomeni planinska staja) se zajeda pod mogočno ostenje Julijskih Alp in se konča z naravnim amfiteatrom pod Jalovcem. Jalovec (2645 m) je z vseh strani videti kot kristal, kar mu je dalo ime »Matterhorn« slovenskih Alp. Zgrajen je namreč iz skladnih ter jasno in ostro odrezanih ploskev triasnega apnenca in dolomita. Silhueta njegovega mogočnega severovzhodnega ostenja, videna iz Tamarja, krasi grb Planinske zveze Slovenije.
  Escursionismo sulla Via...  
La parete, simbolo dell’alpinismo sloveno, fu scalata per la prima volta nel 1890. La via prese il nome di Slovenska (Via Slovena). A causa della rivalità tra gli alpinisti sloveni e quelli tedeschi, questa parete divenne la più “scalata” del regno Austro-Ungarico; ad oggi essa vanta ormai numerose vie, tra le quali sono particolarmente apprezzate Čopov steber (il pilastro di čop) e Sfinga (sfinge).
Peričnik is the common name for the two waterfalls in the Vrata valley. A receding Pleistocene glacier carved out the lateral gully of the Peričnik stream above the valley of the Bistrica stream. Originally, it fell in single column over the 70 metre-tall conglomerate rock, but eventually split into two columns due to the corrosion of softer rock upstream. Zgornji Peričnik (Upper Peričnik) receded from its original position until it reached harder and more resistant rock, creating a 16-metre fall. Spodnji Peričnik (Lower Peričnik) is 52 m tall and shifted position several times after separating from Zgornji Peričnik. The waterfall freezes in the cold of winter, creating a column of huge icicles, which is very popular with extreme climbers.
Peričnik se imenujeta dva slapova v dolini Vrat. Ob umiku pleistocenskega ledenika je nad dolino potoka Bistrice obvisela stranska grapa potoka Peričnika. Njegova voda je sprva padala čez 70 m visoko konglomeratno steno kot sklenjen slap, ki se je zaradi razjedanja manj odporne kamnine v zgornjem delu, začel deliti na dva dela. Zgornji Peričnik se je pomaknil nazaj od prvotnega roba in v nekoliko odpornejših plasteh je nastal 16 m visok slap. Spodnji Peričnik, visok 52 m, je po ločitvi od Zgornjega Peričnika, večkrat prestavil ustje proti jugozahodu. Zgodaj poleti je v popoldanskem času v slapu tudi do 2 m3 vode. Pozimi, ko voda zamrzne v visok leden steber, mogočno steno pa prekrijejo ogromne ledene sveče, je slap zelo priljubljen med ekstremnimi plezalci.
  Escursionismo sulla Via...  
L'R10 può essere fatto in un giorno, partire presto. Mi ci sono voluti 8 ore! Tuttavia, è di gran lunga la più difficile fase nella parte slovena. La prima parte, da Crna Prst a Sija può essere valutato difficile e in molti luoghi pericolosi.
R10 je mogoče storiti v enem dnevu, prej oditi. Vzelo mi je 8 ur! Vendar pa je daleč najtežji korak v slovenskem delu. Prvi del od Črne prst na Šija lahko ocenjeno težko in na mnogih mestih nevarna. Proga je majhen in na eno (včasih 2) straneh naklon gre strmo navzdol na 100 metrov. Ali to dela samo v dobrem stanju, odlično opremo in dobro vreme. Ne grem sam. Šija do Pleše je le težko, in na nekaterih mestih težko. To je v glavnem proga z mehko skale. Od Plese na Komni pot gre skozi nizko grmičevje in le še malo gor in dol. Vzemite veliko vode, ker nič ne poteka. Jaz porabi 2 litra na tej stopnji.
  Escursionismo sulla Via...  
Questo rende solo 5h45 per tutta la tappa di oggi. Ma attenzione, oggi, è il più alto della salita tutta la parte slovena. Ora che avete guadagnato un'ora di tempo, spendere per scalare la Spica Slemenova.
Na Isuro Soče in na prehodu (Vršič) je nastanitev. Prijava na info-center v Trenti prvi! Tik pred Isuro Soče ne zamudite nenaden preobrat tik ob približno 100 metrov pred tem mestu. To je majhen za pot med kamnitimi zidovi. Bodite pozorni na znak obkrožila tira. (Uporabite skladbo, ki jo lahko prenesete tukaj in ga namestite na vaš GPS je zelo natančen!) Del med Sleme v Tamar traja 1 uro krajše od navedenih v tem priročniku: 75 minut pri največ! To naredi samo 5h45 za celotno fazo danes. Toda pozor, danes je najvišji vzpon na celotnem slovenskem delu. Zdaj, ko ste pridobili eno uro časa, da preživijo, da plezati Slemenovo špico. Spektakularen pogled od tam pa priporočljivo! Iz Slemena v Tamar je težko prehod bo po ozki sotesko. Opazil sem, nobenih težav na poti v septembru 2011!
  Escursionismo sulla Via...  
Un anno dopo, nel 1893, a Lubiana venne fondato il Club Alpino Sloveno (Slovensko planinsko društvo), diventando successivamente Associazione Alpina Slovena (Planinska zveza Slovenije (http://www.pzs.si/), l’organizzazione slovena che ha il maggior numero di soci.
The Prešernova koča hut lies at 2,174 m and offers a spectacular view. Because of this, it is often referred to as the "queen of the Karawanken huts". The hut and Stol (2,236 m), the tallest peak in the Karawanken range, are related to the origins of mountaineering in Slovenia. The Carniolan branch of the German-Austrian alpine association, which built several huts and furnished them with German inscriptions, began operating on the territory of present-day Slovenia in 1874. Nationally aware Slovenes were dispirited by the German image of the mountain; among them were three young mountaineers who, whilst sitting atop the Stol peak in 1892, resolved to found a Slovene association. A year later, in 1893, the Slovene Alpine Association was founded in Ljubljana, and was later renamed the Alpine Association of Slovenia (www.pzs.si), the biggest mass organization in Slovenia.
Le refuge Prešernova koča (2174 m) est le refuge des Karavanken situé le plus en altitude. C’est pour cette raison – ainsi que pour sa vue – qu’il est surnommé “le roi des refuges des Karavanken”. Le refuge et le sommet le plus élevé des Karavanken, Stol, sont liés aux débuts de l’alpinisme organisé en Slovénie. Dès 1874, la branche du Club alpin austro-allemand active à Kranj et responsable du territoire de la Slovénie actuelle, a construit avec ardeur des refuges, aménagé des sentiers et installé les inscriptions correspondantes en allemand. Ceci a affligé les Slovènes fiers de leur nation, dont notamment trois jeunes alpinistes qui ont décidé en 1892, au sommet du Stol, d’unir leurs efforts pour fonder le Club alpin slovène. Un an plus tard, en 1893, le Club alpin slovène (Slovensko planinsko društvo) était créé à Ljubljana. Plus tard, il devint Association alpine slovène (Planinska zveza Slovenije) - http://www.pzs.si/, la plus grande organisation en Slovénie.
Da die Prešernova Hütte (2174 m) die höchstgelegene Hütte in den Karawanken ist und außerdem einen wunderschönen Ausblick bietet, nennt man sie die „Königin der Karwankenhütten“. Sowohl die Hütte als auch der höchste Berg der Karawanken, Stol (2236 m), sind eng mit den Anfängen des organisierten Bergsteigens in Slowenien verbunden. Auf dem Gebiet des heutigen Sloweniens war seit 1874 die Krainer Filiale des Deutsch-Österreichischen Alpenvereins tätig, die sehr eifrig Hütten aufstellte und Wanderungswege in deutscher Sprache ausschilderte. Ein deutsches Bild der Berge betrübte die nationalbewussten Slowenen; unter anderem auch drei junge Bergsteiger, die 1892, auf dem Gipfel des Stol sitzend, beschlossen haben, sich für die Gründung eines slowenischen Alpenvereins einzusetzen. Im nächsten Jahr wurde in Ljubljana der Slowenische Alpenverein gegründet, der sich später zum Slowenischen Alpenverband, der mitgliedreichsten Organisation in Slowenien, umbenannte (http://www.pzs.si/).
Prešernova koča (2174 m) je najvišje ležeča koča v Karavankah. Zato – pa tudi zaradi razgleda – jo imenujejo “kraljica karavanških koč”. Koča in najvišja gora v Karavankah, Stol (2236 m), sta povezani z začetki organiziranega gorništva na Slovenskem. Na ozemlju današnje Slovenije je od leta 1874 delovala Kranjska podružnica Nemško-Avstrijskega planinskega društva, ki je vneto gradila koče in poti ter jih opremljala z nemškimi napisi. Nemška podoba gora je žalostila narodno zavedne Slovence; med drugim tudi tri mlade hribolazce, ki so leta 1892, sedeč na vrhu Stola, sklenili, da si bodo prizadevali za ustanovitev slovenskega društva. Leto kasneje, to je leta 1893 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki se je pozneje preoblikovalo v Planinsko zvezo Slovenije (http://www.pzs.si/), najbolj množično organizacijo v Sloveniji.
  Escursionismo sulla Via...  
Un anno dopo, nel 1893, a Lubiana venne fondato il Club Alpino Sloveno (Slovensko planinsko društvo), diventando successivamente Associazione Alpina Slovena (Planinska zveza Slovenije (http://www.pzs.si/), l’organizzazione slovena che ha il maggior numero di soci.
The Prešernova koča hut lies at 2,174 m and offers a spectacular view. Because of this, it is often referred to as the "queen of the Karawanken huts". The hut and Stol (2,236 m), the tallest peak in the Karawanken range, are related to the origins of mountaineering in Slovenia. The Carniolan branch of the German-Austrian alpine association, which built several huts and furnished them with German inscriptions, began operating on the territory of present-day Slovenia in 1874. Nationally aware Slovenes were dispirited by the German image of the mountain; among them were three young mountaineers who, whilst sitting atop the Stol peak in 1892, resolved to found a Slovene association. A year later, in 1893, the Slovene Alpine Association was founded in Ljubljana, and was later renamed the Alpine Association of Slovenia (www.pzs.si), the biggest mass organization in Slovenia.
Le refuge Prešernova koča (2174 m) est le refuge des Karavanken situé le plus en altitude. C’est pour cette raison – ainsi que pour sa vue – qu’il est surnommé “le roi des refuges des Karavanken”. Le refuge et le sommet le plus élevé des Karavanken, Stol, sont liés aux débuts de l’alpinisme organisé en Slovénie. Dès 1874, la branche du Club alpin austro-allemand active à Kranj et responsable du territoire de la Slovénie actuelle, a construit avec ardeur des refuges, aménagé des sentiers et installé les inscriptions correspondantes en allemand. Ceci a affligé les Slovènes fiers de leur nation, dont notamment trois jeunes alpinistes qui ont décidé en 1892, au sommet du Stol, d’unir leurs efforts pour fonder le Club alpin slovène. Un an plus tard, en 1893, le Club alpin slovène (Slovensko planinsko društvo) était créé à Ljubljana. Plus tard, il devint Association alpine slovène (Planinska zveza Slovenije) - http://www.pzs.si/, la plus grande organisation en Slovénie.
Da die Prešernova Hütte (2174 m) die höchstgelegene Hütte in den Karawanken ist und außerdem einen wunderschönen Ausblick bietet, nennt man sie die „Königin der Karwankenhütten“. Sowohl die Hütte als auch der höchste Berg der Karawanken, Stol (2236 m), sind eng mit den Anfängen des organisierten Bergsteigens in Slowenien verbunden. Auf dem Gebiet des heutigen Sloweniens war seit 1874 die Krainer Filiale des Deutsch-Österreichischen Alpenvereins tätig, die sehr eifrig Hütten aufstellte und Wanderungswege in deutscher Sprache ausschilderte. Ein deutsches Bild der Berge betrübte die nationalbewussten Slowenen; unter anderem auch drei junge Bergsteiger, die 1892, auf dem Gipfel des Stol sitzend, beschlossen haben, sich für die Gründung eines slowenischen Alpenvereins einzusetzen. Im nächsten Jahr wurde in Ljubljana der Slowenische Alpenverein gegründet, der sich später zum Slowenischen Alpenverband, der mitgliedreichsten Organisation in Slowenien, umbenannte (http://www.pzs.si/).
Prešernova koča (2174 m) je najvišje ležeča koča v Karavankah. Zato – pa tudi zaradi razgleda – jo imenujejo “kraljica karavanških koč”. Koča in najvišja gora v Karavankah, Stol (2236 m), sta povezani z začetki organiziranega gorništva na Slovenskem. Na ozemlju današnje Slovenije je od leta 1874 delovala Kranjska podružnica Nemško-Avstrijskega planinskega društva, ki je vneto gradila koče in poti ter jih opremljala z nemškimi napisi. Nemška podoba gora je žalostila narodno zavedne Slovence; med drugim tudi tri mlade hribolazce, ki so leta 1892, sedeč na vrhu Stola, sklenili, da si bodo prizadevali za ustanovitev slovenskega društva. Leto kasneje, to je leta 1893 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki se je pozneje preoblikovalo v Planinsko zvezo Slovenije (http://www.pzs.si/), najbolj množično organizacijo v Sloveniji.
  Escursionismo sulla Via...  
Oltre a tali informazioni sono disponibili anche delle indicazioni sulle numerose particolarità botaniche, come ad esempio la Primula carniolica, per molti una delle più belle piante endemiche della flora slovena.
Ker pa so v tem znanemu rudniku službovali številni priznani naravoslovci, ki so raziskovali pestro naravo, je svet kaj hitro izvedel tudi za številne naravne lepote. Prvenstvo med njimi vsekakor pripada Divjemu jezero v dnu doline Idrijce, kamor nas pripelje strma pot s Črnovrške planote. Pod prepadno steno je skrito to kraško sifonsko jezero, v katerega podzemno priteka tudi voda, ki smo jo srečali na planoti nad jezerom. Jezero prištevamo med tako imenovane vokliške kraške izvire, kar pomeni, da se sifonski rov obrne navzgor šele v veliki globini, kot npr. pri kraju Vaucluse v Franciji. Okoli jezera je speljana pot, ob kateri s pomočjo pojasnjevalnih tabel spoznamo geološke razmere, ki so pripeljale do nastanka jezera, označene pa so tudi številne botanične zanimivosti, kot je kranjski jeglič, za mnoge najlepši endemit slovenske flore.
  Escursionismo sulla Via...  
Il rifugio Koča pod Stolom, costruito nel 1909, prende il nome dal più grande poeta sloveno: France Prešeren (1800—1849), nato ai piedi dello Stol, nel paese Vrba. Nella poesia slovena Prešeren introdusse il mondo estetico e spirituale del romanticismo europeo, portandovi anche le forme poetiche tipiche del romanticismo (sonetto, terzina, stanza, glossa).
The hut below Stol was built in 1909 and is named after Slovenia’s greatest poet, France Prešeren (1800 – 1849), who was born in the village of Vrba at the foot of Stol. He introduced the spiritual and aesthetic essence of European Romanticism and Romance (sonnets, tercets, stanzas and gloss) to Slovene poetry. His poetic creativity coincided with the beginnings of national revival. His poems deal not only with the aspirations of his own people, but with unity and brotherhood between nations and freedom for all people, regardless of affiliation. His political poem "Zdravljica" ("A Toast"), first published in the revolutionary year of 1848, is the national anthem of the independent state of Slovenia, and his portrait adorns the banknote for 1,000 tolars.
Le refuge situé sous le sommet du Stol, construit en 1909, porte le nom du plus grand poète slovène, France Prešeren (1800—1849), né au pied du Stol dans le village de Vrba. Il a apporté les influences spirituelles et esthétiques du romantique européen à la poésie slovène et introduit les formes romantiques (sonnet, tercet, stance, glose). Son activité en tant que poète coïncide avec les débuts de l’éveil national. Dans ses poèmes, il a rêvé non seulement des débuts de sa propre nation mais aussi de l’union et de la fraternité entre les nations, de la liberté pour tous sans tenir compte de l’appartenance culturelle. Son poème politique “Zdravljica” (Le Toast), qui a été publié pour la première fois durant l’année révolutionnaire de 1848, est l’hymne de l’Etat slovène. Son portrait est reproduit sur les billets de 1000 tolars.
Die Hütte unter dem Stol, gebaut 1909, trägt den Namen des größten slowenischen Dichters, France Prešeren (1800—1849), der am Bergfuß, im Dorf Vrba, geboren wurde. Er übertrug die geistig-ästhetische Welt der europäischen Romantik in die slowenische Dichtung und führte die romanischen Formen, wie etwa das Sonett, die Terzine, die Stanze und die Glosse ein. Sein dichterisches Schaffen fällt mit den Anfängen der nationalen Erneuerungsbewegung zusammen. In seinen Gedichten träumte er nicht nur von dem Aufstieg des eigenen Volkes, sondern auch von der Eintracht und Brüderschaft unter den Völkern, von der Freiheit aller Menschen, ungeachtet deren Zugehörigkeit. Seine politische Dichtung “Zdravljica” (Das Trinklied), die zum ersten Mal in dem Revolutionsjahr 1848 erschienen ist, ist eine Hymne des selbstständigen slowenischen Staates, sein Portrait ist auf der Bankonte für 1000 Slowenische Tolar abgebildet.
Koča pod Stolom, zgrajena leta 1909, nosi ime po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu (1800—1849), ki se je rodil na vznožju Stola v vasi Vrba. V slovensko pesništvo je vnesel duhovno-estetski svet evropske romantike in uvedel romanske oblike (sonet, tercino, stanco, gloso). Njegovo pesniško udejstvovanje se ujema z začetki narodnega preporoda. V svojih pesmih ni sanjal le o vzponu lastnega naroda, pač pa tudi o slogi in bratstvu med narodi, o svobodi za vse ljudi, ne glede na njihovo pripadnost. Njegova politična pesem “Zdravljica”, ki je bila prvič objavljena v revolucionarnem letu 1848, je himna samostojne slovenske države, njegov portret pa je upodobljen na bankovcu za 1000 tolarjev.
  Escursionismo sulla Via...  
Il rifugio Koča pod Stolom, costruito nel 1909, prende il nome dal più grande poeta sloveno: France Prešeren (1800—1849), nato ai piedi dello Stol, nel paese Vrba. Nella poesia slovena Prešeren introdusse il mondo estetico e spirituale del romanticismo europeo, portandovi anche le forme poetiche tipiche del romanticismo (sonetto, terzina, stanza, glossa).
The hut below Stol was built in 1909 and is named after Slovenia’s greatest poet, France Prešeren (1800 – 1849), who was born in the village of Vrba at the foot of Stol. He introduced the spiritual and aesthetic essence of European Romanticism and Romance (sonnets, tercets, stanzas and gloss) to Slovene poetry. His poetic creativity coincided with the beginnings of national revival. His poems deal not only with the aspirations of his own people, but with unity and brotherhood between nations and freedom for all people, regardless of affiliation. His political poem "Zdravljica" ("A Toast"), first published in the revolutionary year of 1848, is the national anthem of the independent state of Slovenia, and his portrait adorns the banknote for 1,000 tolars.
Le refuge situé sous le sommet du Stol, construit en 1909, porte le nom du plus grand poète slovène, France Prešeren (1800—1849), né au pied du Stol dans le village de Vrba. Il a apporté les influences spirituelles et esthétiques du romantique européen à la poésie slovène et introduit les formes romantiques (sonnet, tercet, stance, glose). Son activité en tant que poète coïncide avec les débuts de l’éveil national. Dans ses poèmes, il a rêvé non seulement des débuts de sa propre nation mais aussi de l’union et de la fraternité entre les nations, de la liberté pour tous sans tenir compte de l’appartenance culturelle. Son poème politique “Zdravljica” (Le Toast), qui a été publié pour la première fois durant l’année révolutionnaire de 1848, est l’hymne de l’Etat slovène. Son portrait est reproduit sur les billets de 1000 tolars.
Die Hütte unter dem Stol, gebaut 1909, trägt den Namen des größten slowenischen Dichters, France Prešeren (1800—1849), der am Bergfuß, im Dorf Vrba, geboren wurde. Er übertrug die geistig-ästhetische Welt der europäischen Romantik in die slowenische Dichtung und führte die romanischen Formen, wie etwa das Sonett, die Terzine, die Stanze und die Glosse ein. Sein dichterisches Schaffen fällt mit den Anfängen der nationalen Erneuerungsbewegung zusammen. In seinen Gedichten träumte er nicht nur von dem Aufstieg des eigenen Volkes, sondern auch von der Eintracht und Brüderschaft unter den Völkern, von der Freiheit aller Menschen, ungeachtet deren Zugehörigkeit. Seine politische Dichtung “Zdravljica” (Das Trinklied), die zum ersten Mal in dem Revolutionsjahr 1848 erschienen ist, ist eine Hymne des selbstständigen slowenischen Staates, sein Portrait ist auf der Bankonte für 1000 Slowenische Tolar abgebildet.
Koča pod Stolom, zgrajena leta 1909, nosi ime po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu (1800—1849), ki se je rodil na vznožju Stola v vasi Vrba. V slovensko pesništvo je vnesel duhovno-estetski svet evropske romantike in uvedel romanske oblike (sonet, tercino, stanco, gloso). Njegovo pesniško udejstvovanje se ujema z začetki narodnega preporoda. V svojih pesmih ni sanjal le o vzponu lastnega naroda, pač pa tudi o slogi in bratstvu med narodi, o svobodi za vse ljudi, ne glede na njihovo pripadnost. Njegova politična pesem “Zdravljica”, ki je bila prvič objavljena v revolucionarnem letu 1848, je himna samostojne slovenske države, njegov portret pa je upodobljen na bankovcu za 1000 tolarjev.