|
|
Čeprav je namen obrambnega načrtovanja precej enostaven, pa se je sam proces skozi leta izkazal za zelo zapletenega in poteka pretežno po sedmih "tradicionalnih" področjih načrtovanja: oborožitev, civilne krizne razmere, posvetovanje, poveljevanje in kontrola, načrtovanje sil, načrtovanje logistike, jedrsko načrtovanje in načrtovanje virov. Vsako od teh področij pa je do danes upravljal poseben odbor ali organ Nata, usmerjale so ga različne direktive, k skupnemu cilju je vsako prispevalo drugače in tudi sledilo različnim postopkom. Poleg tega so tu še druge dejavnosti, na primer zbiranje obveščevalnih podatkov, standardizacija, zračna obramba in operativno načrtovanje, ki prav tako podpirajo obrambno načrtovanje, kar stvari še dodatno zapleta. Zagotavljanje koherentnosti in usklajenosti združenih prizadevanj vseh teh dejavnikov je precejšen izziv, sploh če pomislimo, da ni nobenega organa na višji ravni, ki bi bil odgovoren za vse. Severnoatlantski svet je sicer pristojen za številne med njimi, toda načrtovanje sil in jedrsko načrtovanje, pa tudi nekateri vidiki načrtovanja logistike in virov, se izvajajo v imenu Odbora za obrambno načrtovanje ali Skupine za jedrsko načrtovanje, ki se obe sestajata v sestavi 25 članic (vseh članic Nata razen Francije, ki ni vključena v integrirano vojaško strukturo).
|
