|
|
Ruten, der løber igennem Pakistan, Iran og Tyrkiet, deler sig i en sydlig gren gennem Grækenland, Den Tidligere Jugoslaviske Republik Makedonien, Albanien, Italien, Serbien, Montenegro og Bosnien-Hercegovina og en nordlig gren gennem Bulgarien, Rumænien, Ungarn, Østrig, Tyskland og Nederlandene, som fungerer som et sekundært distributionscenter til andre vesteuropæiske lande.
|
|
|
Heroin prihaja v Evropo po dveh glavnih trgovskih poteh. Zgodovinsko pomembna balkanska pot ima še vedno pomembno vlogo pri tihotapljenju heroina. Po tranzitu skozi Pakistan, Iran in Turčijo se ta pot razdeli v južno vejo skozi Grčijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Albanijo, Italijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino ter na severno vejo skozi Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Avstrijo, Nemčijo in Nizozemsko, pri čemer Nizozemska deluje kot sekundarni distribucijski center za druge zahodnoevropske države. Zasegi heroina v letu 2004 kažejo, da je postala južna veja glede pretihotapljene količine enako pomembna kot severna (WCO, 2005; INCB, 2006a). Od srede 90. let se je vedno več heroina (vendar manj kot prek balkanskih poti) v Evropo pretihotapilo po "svileni poti" prek Srednje Azije (predvsem Turkmenistana, Tadžikistana, Kirgizistana in Uzbekistana), Kaspijskega morja in Ruske federacije, Belorusije ali Ukrajine do Estonije, Latvije, nekaterih nordijskih držav in Nemčije (nacionalna poročila Reitox, 2005; CND, 2006; INCB, 2006a). Čeprav so te poti najbolj pomembne, so države na Arabskem polotoku (Oman, Združeni arabski emirati) postale tranzitne države za pošiljke heroina iz južne in jugozahodne Azije, namenjene v Evropo (INCB, 2006a). Poleg tega je bil heroin, namenjen v Evropo (in Severno Ameriko), v letu 2004 zasežen v vzhodni in zahodni Afriki, na Karibih, ter v Srednji in Južni Ameriki (CND, 2006).
|
