|
|
Kolumbija je daleč največji vir prepovedane koke na svetu, sledita pa ji Peru in Bolivija. Po ocenah se je svetovna proizvodnja kokaina leta 2004 povečala na 687 ton, od tega je Kolumbija prispevala 56 %, Peru 28 %, Bolivija pa 16 % (UNODC, 2005). Največ kokaina, zaseženega v Evropi, prihaja neposredno iz Južne Amerike (v glavnem Kolumbije) ali prek Srednje Amerike in Karibov. Leta 2004 se je poročalo, da so Surinam, Brazilija, Argentina, Venezuela, Ekvador, Curaçao, Jamajka, Mehika, Gvajana in Panama tranzitne države za kokain, uvožen v EU (nacionalna poročila Reitox, 2005; WCO, 2005; CND, 2006; INCB, 2006a; Europol, 2006). Nekaj kokaina je potovalo tudi prek Afrike, vedno več prek zahodne Afrike in držav v Gvinejskem zalivu (v glavnem Nigerije), nekaj pa tudi prek vzhodne Afrike (Kenije) in severozahodne Afrike prek otokov ob obali Mavretanije in Senegala (CND, 2006; INCB, 2006a). Glavne točke vstopa v EU so še vedno Španija, Nizozemska in Portugalska, prav tako pa tudi Belgija, Francija in Združeno kraljestvo (nacionalna poročila Reitox, 2005; CND, 2006; Europol, 2006). Čeprav imata Španija in Nizozemska še vedno pomembno vlogo kot distribucijski točki za kokain, ki prihaja v EU, so se zaradi poostrenega nadzora na severni obali Španije (v Galiciji) in politike stoodstotnega nadzora letov iz določenih držav (134) na letališču Schipol (v Amsterdamu) morda razvile druge poti, vedno pogosteje na primer prek Afrike, vendar tudi prek vzhodne in srednje Evrope, od koder poteka sekundarna distribucija v zahodno Evropo (nacionalna poročila Reitox, 2005; WCO, 2005; INCB, 2006a).
|
