|
|
De route splitst zich na doorvoer via Pakistan, Iran en Turkije in een zuidelijke tak via Griekenland, de voormalige Joegoslavische Republiek Macedonië, Albanië, Italië, Servië, Montenegro en Bosnië-Herzegovina, en in een noordelijke tak via Bulgarije, Roemenië, Hongarije, Oostenrijk, Duitsland en Nederland, waarbij Nederland fungeert als secundair distributiecentrum voor andere West-Europese landen.
|
|
|
Heroin prihaja v Evropo po dveh glavnih trgovskih poteh. Zgodovinsko pomembna balkanska pot ima še vedno pomembno vlogo pri tihotapljenju heroina. Po tranzitu skozi Pakistan, Iran in Turčijo se ta pot razdeli v južno vejo skozi Grčijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Albanijo, Italijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino ter na severno vejo skozi Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Avstrijo, Nemčijo in Nizozemsko, pri čemer Nizozemska deluje kot sekundarni distribucijski center za druge zahodnoevropske države. Zasegi heroina v letu 2004 kažejo, da je postala južna veja glede pretihotapljene količine enako pomembna kot severna (WCO, 2005; INCB, 2006a). Od srede 90. let se je vedno več heroina (vendar manj kot prek balkanskih poti) v Evropo pretihotapilo po "svileni poti" prek Srednje Azije (predvsem Turkmenistana, Tadžikistana, Kirgizistana in Uzbekistana), Kaspijskega morja in Ruske federacije, Belorusije ali Ukrajine do Estonije, Latvije, nekaterih nordijskih držav in Nemčije (nacionalna poročila Reitox, 2005; CND, 2006; INCB, 2006a). Čeprav so te poti najbolj pomembne, so države na Arabskem polotoku (Oman, Združeni arabski emirati) postale tranzitne države za pošiljke heroina iz južne in jugozahodne Azije, namenjene v Evropo (INCB, 2006a). Poleg tega je bil heroin, namenjen v Evropo (in Severno Ameriko), v letu 2004 zasežen v vzhodni in zahodni Afriki, na Karibih, ter v Srednji in Južni Ameriki (CND, 2006).
|
