|
|
Gozdovi v Sibiriji so večinoma strnjeni. Med debli je tako le malo razmika in do posameznega drevesa seže le malo sončnih žarkov. Drevesa zato rastejo počasi in predvsem v višino, da lahko absorbirajo sončno svetlobo. Ker rastejo počasi, v deblu nastajajo letnice, ki so med seboj zelo skupaj. Tako ima avtohtoni sibirski macesen v veliki večini več kot 10 letnic na 1cm prečno žagane površine. Plantažni sibirski macesen jih v 1cm površine vsebuje približno 3 do 5. Gostota je za obstojnost zelo pomemben dejavnik. Gostejši kot je les, bolj je obstojen. Desko ki vsebuje več kot 8 letnic na 1cm prečno žagane površine uvrščamo med resonančni les. Resonančni les »deluje« zelo enakomerno. Ob povečani vlagi se enakomerno širi, ob povečani sončni svetlobi pa enakomerno krči. Tako je možnost za nastanek razpok in krivljenja lesa veliko manjša. Ker je v sibirskih gozdovih edini vir sončne svetlobe zgoraj, zaradi lažjega absorbiranja le te tudi veje rastejo višje. Velik del debla tako ostane neporaščen, tak material pa skoraj ne vsebuje grč in smole, ki ravno tako kvarita videz in funkcionalnost končnega izdelka. V sredici lesa se napetosti, ki se po poseku zaradi spremembe v vlažnosti združijo, tam pa les v večini primerov razpoka. Sredico, oziroma stržen zato pred nadaljnjo obdelavo materiala izžagamo. Kljub temu, pa na koncu še vedno ostane kakšna grča. Tiste, ki bi lahko v prihodnje izpadle, prevrtamo z vrtalnikom, na to mesto pa fiksiramo umetno grčo, ki ne izpade. Celotno površino na koncu skobljamo in dvakrat zbrusimo, da je končni videz brezhiben. Za dodaten sijaj, deske pred montažo še naoljimo. Takšna je fasada vašega novega bungalova.
|
