|
|
Karavanke so okoli 100 km dolgo in ozko gorovje na meji z Avstrijo. O izvoru imena obstaja več razlag. Prvič naj bi se ime Caravancas mons pojavilo že v 1. st. po Kristusu, in sicer pri aleksandrijskem geografu Klavdiju Ptolemeju, ki je z njim označil celoten gorski pas med Dravo in Savo. Po drugi razlagi bi naj bilo ime keltskega izvora in bi naj pomenilo ‘skalnati travniki’, po tretji pa ‘košuta’; v potrditev te teze pa je tudi ime mogočne gorske skupine, ki se pne v osrednjem delu. So mlado in močno nagubano gorovje z razgibanim reliefom, ki je posledica pestre kamninske zgradbe, tektonike in ledeniškega preoblikovanja. Najvišji vrhovi so apnenčasti, sicer pa se prepustne karbonatne kamnine prepletajo z neprepustnimi silikatnimi kamninami. Severna pobočja so strma in skalnata, južna pa travnata in položnejša. Manjše reke tečejo vzporedno s slemenitvijo, največje pa so prečno prebile apnenčaste grebene in tako ustvarile ozke doline. Večji del je pokrit z gozdom. Redka naselja so na vznožju in v ozkih dolinah, višje segajo le zaselki in samotne kmetije. Rudna nahajališča (železo, svinec, cink) in vodni viri so povzročili zgoden razvoj rudarstva in industrije. Nekoč razvito planinsko pašništvo nazaduje, vse večji pomen pa dobivajo rekreacijske in turistične dejavnosti.
|
