|
The highest and southernmost tectonic unit of the Allgäu Alps is the upper eastern alpine nappe (limestone alpine band Oberostalpin - Kalkalpin), which boasts very striking and sheer peaks such as the Mädelegabel (2,645m) and the Große Krottenkopf (2,656m) and comprises a large part of the Allgäu Alps (Allgäu limestone alps). The famous Allgäu “grass mountains” with their sharp, steep ridges and crests cover a many-faceted zone of medium altitude.
|
|
Allgäuske Alpe, ki sestojijo iz večjih geoloških enot z različnimi kamninami, odražajo vso kompleksnost njihove geološke zgradbe. Te enote so se pred gorotvornim gibanjem zelo različno razvijale, daleč vsakasebi, preden so se ob nastanku Alp združile v eno samo pogorje. Zato so krajinske oblike tako strnjene, kot le v malokateri drugi regiji v Severnih Alpah. Najvišja in najjužneje ležeča tektonska enota Allgäuskih Alp je Ober, (avstroalpin oz. apneniški alpin oz. kamnina Apneniških Alp), ki tvori tako markantne in strme vršace, kot sta npr. Mädelegabel (2645 m) in Großer Krottenkopf (2656 m) in obsega velik del Allgäuskih Alp (Allgäuske apneniške Alpe). Znamenite allgäuske „travnate gore“ so s svojimi ostrimi in strmimi slemeni in in grebeni srednjevisoke in raznolike pokrajine. Najbolj znani med njimi sta Höfats, 2259 m, in Schneck, 2268 m. Sestavljeni sta iz apnenca z aptihi (aptih: grizalni aparat izumrlih amonitov, glavonožcev -op.prev.), ki rahlo prepereva, in pisanega laporja (allgäuska plast) in imata zelo bujno rastje. Za eno izmed pokrajin iz trdega škrapljastega apnenca, allgäuskega helvetikuma, so značilne svojevrstne oblike vzpetine Hoher Ifen, planote Gottesacker in vzpetine Grünten, ki vse leže na zahodnem obrobju Allgäuskih Alp. „Gottesacker“ je ena izmed najbolj impresivnih kraških puščav v Vzhodnih Alpah in je podobna „morju, ki je med največjo razburkanostjo nenadoma okamenelo.“ Nasprotno pa konglomeratna gorstva Nagelfluh na severu, katerih najvišji vrh je Hochgrat, 1832 m, sestavljajo masivni konglomerati molase (molasa: terciarne apnenčaste ali peščene plasti v alpskem predgorju -op.prev.). Najvišja vzpetina zaobljenih, nenevarnih in zelenih flišnih gorstev (fliš: pogosto menjajoče se tanke plasti laporja in peščenjaka-op.prev.) Allgäuskih Alp je vrh Riedberger Horn, 1786 m. Ker majhen prostor nudi najrazličnejše pogoje za življenje oz. habitate (tla, višina, podnebje), se je tu razvilo zelo bogato rastlinstvo. V dolinah prevladujejo kmetijsko obdelane travniške površine, in mešani listnati gozdovi, ki jim sledijo gorski gozdovi, v katerih prevladujejo smreke. Na pašniških gorskih travnikih - kulturni krajini, ki jo je človek pridobil s krčenjem gorskega gozda - alpsko cvetje zasije v vsej svoji lepoti. Tako spomladi južne gorske strmine prekrivajo živomodri cvetovi Clusijevega svišča, prevzamejo pa nas tudi rožnatordeči moknati jegliči in zlatorumeni gorski avriklji. V začetku junija lahko tukaj najdemo zagotovo najlepšo algaäusko o
|