|
Karnijske in Ziljske Alpe uvrščamo med 100 najpomembnejših geoloških regij na Zemlji. Nikjer v Evropi niso razvojni prostori globokega morja, kontinentalnih robov in koralnih grebenov zemeljskega starega veka tako zelo strnjeni, kot prav tukaj. Ob severnem vznožju Karnijskih Alp poteka ogromna geološka motnja, takoimenovani „periadriatski šiv“. Ta razmejuje Ziljske in Karnijske Alpe. Ziljska dolina poteka vzporedno s periadriatskim šivom. Načeloma v številnih alpskih dolinah naletimo na cone geoloških motenj, ker so bile kamnine na tem območju zaradi delovanja sil v zemeljski notranjosti (potresi) močno razrahljane. Pri tem izhajamo iz dejstva, da so bila razmikanja v smeri sever-jug nekdaj za pribl. 40 do 50 km daljša. Tu je bil tudi večstokilometrski vodoravni premik vstran, ki nam še jasneje razloži raznolikosti geološkega premika. Okolica Mokrin je svetovno znana po svojih sedimentih iz obdobja karbona. Sedimenti so nastali pred kakimi 300 milijoni let v času t.i. varistične orogeneze oz. gorotvorja. Temu obdobju sta sledili triasno in permsko obdobje, in v 70 milijonih let so se na tem mestu nakopičili razni morski in „kopenski“ skladi, debeli približno 2,5 do 3 km. Najmlajše kamnine, stare pribl. 230 milijonov let, najdemo na vrhu vzpetine Krniške skale (Gartenkofel). Gre za schlernski dolomit, ki priča o tem, da je to območje nekdaj spadalo k Dolomitom. Območje med Bischofalmom in jezerom Zollnersee je eno ključnih mest, ki nam razodeva zgradbo Karnijskih Alp. Tukaj vidimo geološko stara temeljna gorovja, takorekoč podstate, in na njih nariv mladega nagubanega narivnega gorovja z dvema nivojema. Kamnine so stare pribl. 379 milijonov let, v bližnjem Nölblinggrabnu celo do 460 milijonov let. Fosilni ostanki takrat živečih morskih živali v kamnu so dokaz, da je bil na tem mestu nekoč praocean. Na jezeru Zollnersee stojijo navpično privzdignjene stare plasti. Nanje so se nekaj milijonov let, ko je vnovič prišlo do erozije, v ploskvah nalagale mlajše kamnine. Obalni pas se je dvigal in spuščal, zaradi česar najdemo tukajšnje praprotnice v spodnjih plasteh, le nekaj metrov nad njimi pa že morske živali, pri čemer se zaporedje plasti ponavlja. Šele v permu proti koncu starega zemeljskega veka je podnožje Karnijskega grebena doseglo svojo stalno višino glede na morje, ki ga je obdajalo. Takrat se je pričelo edinstveno nalaganje apnenca (znanega kot trogkofelška formacija) na vzpetini Trogkofel, ki je znana po svojem bogastvu fosilnih ostankov. Posebnosti t
|