zones – Slovenian Translation – Keybot Dictionary

Spacer TTN Translation Network TTN TTN Login Deutsch Français Spacer Help
Source Languages Target Languages
Keybot 8 Results  www.via-alpina.org
  Hiking the Via Alpina ...  
The glaciers have dramatically receded since the middle of the 20th century. In the scour zones, however, the last floods of 1850 and 1920 can still be clearly traced on the side moraines. The development of the vegetation, from the first pioneer plants in the glacial scour zone to the vividly coloured mixed plant populations in the area of the 1850’s moraines, is of great botanical interest.
Kotanja pod prelazom Bielerhöhe je celinsko razvodje rek Ren (Baltik) in Donave (Črno morje) in povezuje dolini Paznauntal in Montafon. Ob pogledu na akumulacijsko jezero Silvretta se pred našimi očmi zvrstijo ugledni zaledeneli predstavniki vorarlberških tritisočakov: Piz Buin (z 3.312m najvišji vrh pokrajine), Silvrettahorn (3.244m) in Schneeglocke (3.223m). Vzhodno od tu se nad ledenikom Vermunt kot skupno stičišče občin Vorarlberg, Tirol in Graubünden dviga vzpetina Dreiländerspitze (3.197m). Ledeniki so od sredine 20. stoletja izpostavljeni naglemu topljenju. Na strankih morenah so visoki nivoji ledenika iz obdobja med 1850 in 1920 še dobri vidni. Za botanike je zanimiv razvoj rastlinstva od prvih pionirskih rastlin na čelu ledenika, pa do mešanih rastlinskih združb na morenah iz leta 1850. Potoki, ki izvirajo v čelu ledenikov Vermunt in Ochsental, tvorijo začetek reke Ill. Ill kot glavna reka teče skozi dolini Montafon in Walgau, in se pri kraju Feldkirch izliva v Ren. Gorska veriga med Partenenom in prelazom Hochmaderer velja za ekološko zgledno, v glavnem prvobitno in naravno gorsko biotopno področje in je značilno za silikatne Alpe v Vorarlbergu. … Dragocenost te pokrajine ni le v njeni prvobitnosti in precejšnji neokrnjenosti, temveč tudi v popolni paleti alpske favne (razen iztrebljenih večjih zveri), ki jih je najti v dobrih populacijah (Georg Grabherr, Biotopinventar Montafon, 1984, 804). Tukaj so se že pred nekaj desetletji udomačile tudi večje črede alpskih kozorogov. Kjer se danes razprostira akumulacijsko jezero Silvretta, je ravnica visokogorske doline do konca 30-ih let prejšnjega stoletja služila kot alpski pašnik Großvermuntalpe. Z Vermuntom so od srednjega veka dalje gospodarili retoromanski kmetje iz Ardeza in Guarda v občini Unterengadin. Med interglacialno otoplitvijo še ni bilo zelo nevarno, živino gnati po zaledenelem prelazu Vermunt. Od 16. stoletja naprej pa so se ledeniki pričeli premikati naprej, zaradi česar je bilo živino vedno težje voditi, tako da so Engadinci v 18. stoletju svoje planinske pašnike prodali montafonskim kmetom. Po I. svetovni vojni je postalo območje Vermunta glavna oporna točka leta 1922 ustanovljenih voralberških elektrarn na Illu. V letih 1925-1930 so zgradili vermuntsko akumulacijsko jezero z vermuntsko elektrarno v Partenenu, ter toplovod v Porenju, ki je bil prvi toplovod v Evropi. V letih 1938-1952 so zgradili še zbiralnik Silvretta in zgornjo elektrarno v Vermuntu. Dovoz, ki je bil sprva namenjen
  Hiking the Via Alpina ...  
The Gailtal valley runs parallel to the Periadriatic Lineament. In principle, many alpine valleys indicate geological disturbance zones, as this is where the rock has been heavily shattered by forces from within the Earth (earthquake).
Karnijske in Ziljske Alpe uvrščamo med 100 najpomembnejših geoloških regij na Zemlji. Nikjer v Evropi niso razvojni prostori globokega morja, kontinentalnih robov in koralnih grebenov zemeljskega starega veka tako zelo strnjeni, kot prav tukaj. Ob severnem vznožju Karnijskih Alp poteka ogromna geološka motnja, takoimenovani „periadriatski šiv“. Ta razmejuje Ziljske in Karnijske Alpe. Ziljska dolina poteka vzporedno s periadriatskim šivom. Načeloma v številnih alpskih dolinah naletimo na cone geoloških motenj, ker so bile kamnine na tem območju zaradi delovanja sil v zemeljski notranjosti (potresi) močno razrahljane. Pri tem izhajamo iz dejstva, da so bila razmikanja v smeri sever-jug nekdaj za pribl. 40 do 50 km daljša. Tu je bil tudi večstokilometrski vodoravni premik vstran, ki nam še jasneje razloži raznolikosti geološkega premika. Okolica Mokrin je svetovno znana po svojih sedimentih iz obdobja karbona. Sedimenti so nastali pred kakimi 300 milijoni let v času t.i. varistične orogeneze oz. gorotvorja. Temu obdobju sta sledili triasno in permsko obdobje, in v 70 milijonih let so se na tem mestu nakopičili razni morski in „kopenski“ skladi, debeli približno 2,5 do 3 km. Najmlajše kamnine, stare pribl. 230 milijonov let, najdemo na vrhu vzpetine Krniške skale (Gartenkofel). Gre za schlernski dolomit, ki priča o tem, da je to območje nekdaj spadalo k Dolomitom. Območje med Bischofalmom in jezerom Zollnersee je eno ključnih mest, ki nam razodeva zgradbo Karnijskih Alp. Tukaj vidimo geološko stara temeljna gorovja, takorekoč podstate, in na njih nariv mladega nagubanega narivnega gorovja z dvema nivojema. Kamnine so stare pribl. 379 milijonov let, v bližnjem Nölblinggrabnu celo do 460 milijonov let. Fosilni ostanki takrat živečih morskih živali v kamnu so dokaz, da je bil na tem mestu nekoč praocean. Na jezeru Zollnersee stojijo navpično privzdignjene stare plasti. Nanje so se nekaj milijonov let, ko je vnovič prišlo do erozije, v ploskvah nalagale mlajše kamnine. Obalni pas se je dvigal in spuščal, zaradi česar najdemo tukajšnje praprotnice v spodnjih plasteh, le nekaj metrov nad njimi pa že morske živali, pri čemer se zaporedje plasti ponavlja. Šele v permu proti koncu starega zemeljskega veka je podnožje Karnijskega grebena doseglo svojo stalno višino glede na morje, ki ga je obdajalo. Takrat se je pričelo edinstveno nalaganje apnenca (znanega kot trogkofelška formacija) na vzpetini Trogkofel, ki je znana po svojem bogastvu fosilnih ostankov. Posebnosti t