|
Zato sta moji tezi dvojni: primera Slovenije ni mogoče razumeti pravilno, če ga ne upoštevamo hkrati kot simptom in ponovno artikulacijo procesa nekropolitike (Achille Mbembe) v Evropski uniji danes, na drugi strani pa kot simptom in ponovno artikulacijo turbofašističnih procesov (Žarana Papić) na ozemlju nekdanje Jugoslavije (ki ga je Papićeva analizirala na primeru Srbije). V svojem eseju Necropolitics (2003) Achille Mbembe obravnava prostorske razmejitve izrednega stanja, ki jih razume kot geopolitične razmejitve con, in novejšo mobilizacijo vojnega stroja. Mbembe esej konča s trditvijo, da ne gre več za biopolitiko, pač pa za nekropolitiko. Pri tem je seveda treba upoštevati nekropolotiko hkrati kot simptom in ponovno artikulacijo, in sicer po Santiagu Lópezu Petitu, ki v svojem eseju A civic democracy: a new form of control (Civilna demokracija: nova oblika nadzora) uporablja termin artikulacija tako za oznako procesa kot za njegove rezultate.
|