|
Charles King of Georgetown University, Washington DC, looks at the obstacles on the way to the Euro-Atlantic integration of Romania and Moldova, a comparison which itself seems contrived, inasmuch as the two states differ greatly in their national identities, their attitudes towards Europe and in their actual level of integration.
|
|
Prispevki o tistih državah, ki so zaenkrat še brez jasnih obetov za članstvo, so eno izmed najbolj kontroverznih in poučnih branj. Charles King z Univerze Georgetown v Washingtonu proučuje ovire, ki ležijo na poti Romunije in Moldove do evroatlantskih integracij; gre za primerjavo, ki se morda zdi nemogoča zaradi ogromnih razlik med obema državama glede nacionalne identitete, njunega odnosa do Evrope in njune dejanske stopnje integriranosti. Avtor opisuje delno zmanjševanje naklonjenosti Evropski uniji in Natu v moldovski javnosti od zgodnjih 90-ih dalje, ko se je država bolj približala Moskvi. Po drugi strani pa ostaja romunska podpora Evropski uniji in Natu nespremenjena – tri četrtine romunskega prebivalstva si želi članstvo v EU, od tega polovica brezpogojno, in to kljub temu, da v zahodnoevropskih anketah Bukarešta med kandidatkami za članstvo v EU vedno znova zasede zadnje mesto. “Evropejci niso niti pol toliko navdušeni nad Romunijo, kot je Romunija nad njimi”, pravi King. V svojem prispevku piše o političnem toku v državi, o radikalnem nacionalizmu Stranke Velike Romunije in o ravnanju z manjšinami. Kingov zaključek, da “ne bosta ne Romunija ne Moldova postali članici EU v bližnji prihodnosti”, je zastarel in bi ga bilo treba delno spremeniti. Medtem ko je Romunija že vstopila v Nato in ima tudi jasno časovnico za vstop v EU, pa se Moldova zdi izgubljena na nikogaršnji zemlji med Skupnostjo neodvisnih držav (SND), kjer prevladuje Rusija, in pa Zahodom.
|