zrc – Slovenian Translation – Keybot Dictionary

Spacer TTN Translation Network TTN TTN Login Deutsch Français Spacer Help
Source Languages Target Languages
Keybot 15 Results  twohomelands.zrc-sazu.si
  Dve domovini  
Marjeta Humar is head of the Section for terminology dictionaries of the Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša of the ZRC SAZU in Ljubljana.
Marjate Humar je vodja Sekcije za terminološke slovarje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
  Dve domovini  
NINA VODOPIVEC: Book Reviews - Jernej Mlekuž (ur.), Klepetavi predmeti: Ko predmeti spregovorijo o nas in drugih, Založba ZRC, ZRC SAZU, Zbirka Migracije, Ljubljana, 2011, 165 str.
NINA VODOPIVEC: Knjižna ocena - Jernej Mlekuž (ur.), Klepetavi predmeti: Ko predmeti spregovorijo o nas in drugih, Založba ZRC, ZRC SAZU, Zbirka Migracije, Ljubljana, 2011, 165 str.
  Dve domovini  
Jernej Mlekuž, geographer, ethnologist and cultural anthropologist, Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in Ljubljana.
Jernej Mlekuž, geograf, etnolog in kulturni antropolog, zaposlen na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Ljubljani.
  Dve domovini  
NINA VODOPIVEC: Book Reviews - Jernej Mlekuž (ur.), Klepetavi predmeti: Ko predmeti spregovorijo o nas in drugih, Založba ZRC, ZRC SAZU, Zbirka Migracije, Ljubljana, 2011, 165 str.
NINA VODOPIVEC: Knjižna ocena - Jernej Mlekuž (ur.), Klepetavi predmeti: Ko predmeti spregovorijo o nas in drugih, Založba ZRC, ZRC SAZU, Zbirka Migracije, Ljubljana, 2011, 165 str.
  Dve domovini | Presenta...  
e-mail: luksic@zrc-sazu.si
e-naslov: luksic@zrc-sazu.si
  Dve domovini | Instruct...  
(ed. Mirjam Milharčič Hladnik, Jernej Mlekuž). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 15–20.
(ur. Mirjam Milharčič Hladnik, Jernej Mlekuž). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 15–20.
  Dve domovini | Instruct...  
(ed. Mirjam Milharčič Hladnik, Jernej Mlekuž). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 15–20.
(ur. Mirjam Milharčič Hladnik, Jernej Mlekuž). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 15–20.
  Dve domovini  
– Ethnographic Refl ections on Maritime Lifestyle Migrations; MILAN JAZBEC, MARINA LUKŠIČ-HACIN: Diplomat as an Actor and Object of Migration Processes; MARKO KLAVORA: Impossible Dilemma: Witnesses and Evacuation of Slovenians from Sarajevo in November 1992; TANJA ŽIGON: A Viennese Woman in Ljubljana: Hedwig von Radics-Kaltenbrunner’s Intercultural Activity; NINA VODOPIVEC: Book Reviews - Jernej Mlekuž (ur.), Klepetavi predmeti: Ko predmeti spregovorijo o nas in drugih, Založba ZRC, ZRC SAZU, Zbirka Migracije, Ljubljana, 2011, 165 str.
MIRJAM MILHARČIČ-HLADNIK: Medkulturni odnosi in socialne participacije v kontekstu migracij; OLGA DEČMAN DOBRNJIČ, MILAN PAGON, MAJDA PŠUNDER: Ocena resnosti nasilnih dejanj nad dijaki priseljenci v dijaških domovih; MITJA SARDOČ: Pomen vključevanja različnosti v vzgoji in izobraževanju; NATALIJA VREČER: Vključenost vsebin večkulturnega izobraževanja v učne načrte in učbenike za predmet geografi ja; IVANA ČANČAR, ANITA JUG DOŠLER, IRENA LESAR: Učitelji iz Slovenije in Švedske o poučevanju (novo)priseljenih učencev; MARIJANCA AJŠA VIŽINTIN: Izobraževanje za sobivanje v raznolikosti; DRAGO KOS: »Avtohtona« evropska džamija?; ŠPELA KALČIĆ: Etnografi ja avtohišarstva v Zahodni Afriki: Turisti, popotniki, upokojeni migranti in peripatetiki; NATAŠA ROGELJA: Živeti na barki v Mediteranu: Luksuz ali marginalnost? – Etnografska refl eksija pomorskih življenjsko-stilskih migracij; MILAN JAZBEC, MARINA LUKŠIČ-HACIN: Diplomat kot akter in objekt migracijskih procesov; MARKO KLAVORA: Ko izbire ni: Pričevalci in evakuacija Slovencev iz Sarajeva novembra 1992; TANJA ŽIGON: Dunajčanka v Ljubljani: Medkulturno delovanje Hedwig pl. Radics-Kaltenbrunner; NINA VODOPIVEC: Knjižna ocena - Jernej Mlekuž (ur.), Klepetavi predmeti: Ko predmeti spregovorijo o nas in drugih, Založba ZRC, ZRC SAZU, Zbirka Migracije, Ljubljana, 2011, 165 str.; MARIJANCA AJŠA VIŽINTIN: Poročilo s 17. Posveta slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev in članov folklornih skupin v Nemčiji (Bad Urach, 23.–25. 3. 2012)
  Dve domovini  
– Ethnographic Refl ections on Maritime Lifestyle Migrations; MILAN JAZBEC, MARINA LUKŠIČ-HACIN: Diplomat as an Actor and Object of Migration Processes; MARKO KLAVORA: Impossible Dilemma: Witnesses and Evacuation of Slovenians from Sarajevo in November 1992; TANJA ŽIGON: A Viennese Woman in Ljubljana: Hedwig von Radics-Kaltenbrunner’s Intercultural Activity; NINA VODOPIVEC: Book Reviews - Jernej Mlekuž (ur.), Klepetavi predmeti: Ko predmeti spregovorijo o nas in drugih, Založba ZRC, ZRC SAZU, Zbirka Migracije, Ljubljana, 2011, 165 str.
MIRJAM MILHARČIČ-HLADNIK: Medkulturni odnosi in socialne participacije v kontekstu migracij; OLGA DEČMAN DOBRNJIČ, MILAN PAGON, MAJDA PŠUNDER: Ocena resnosti nasilnih dejanj nad dijaki priseljenci v dijaških domovih; MITJA SARDOČ: Pomen vključevanja različnosti v vzgoji in izobraževanju; NATALIJA VREČER: Vključenost vsebin večkulturnega izobraževanja v učne načrte in učbenike za predmet geografi ja; IVANA ČANČAR, ANITA JUG DOŠLER, IRENA LESAR: Učitelji iz Slovenije in Švedske o poučevanju (novo)priseljenih učencev; MARIJANCA AJŠA VIŽINTIN: Izobraževanje za sobivanje v raznolikosti; DRAGO KOS: »Avtohtona« evropska džamija?; ŠPELA KALČIĆ: Etnografi ja avtohišarstva v Zahodni Afriki: Turisti, popotniki, upokojeni migranti in peripatetiki; NATAŠA ROGELJA: Živeti na barki v Mediteranu: Luksuz ali marginalnost? – Etnografska refl eksija pomorskih življenjsko-stilskih migracij; MILAN JAZBEC, MARINA LUKŠIČ-HACIN: Diplomat kot akter in objekt migracijskih procesov; MARKO KLAVORA: Ko izbire ni: Pričevalci in evakuacija Slovencev iz Sarajeva novembra 1992; TANJA ŽIGON: Dunajčanka v Ljubljani: Medkulturno delovanje Hedwig pl. Radics-Kaltenbrunner; NINA VODOPIVEC: Knjižna ocena - Jernej Mlekuž (ur.), Klepetavi predmeti: Ko predmeti spregovorijo o nas in drugih, Založba ZRC, ZRC SAZU, Zbirka Migracije, Ljubljana, 2011, 165 str.; MARIJANCA AJŠA VIŽINTIN: Poročilo s 17. Posveta slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev in članov folklornih skupin v Nemčiji (Bad Urach, 23.–25. 3. 2012)
  Dve domovini  
For this reason, in the systematic review of three technical-scientific publications/journals (Etnolog/Slovenski etnograf published by the Slovenski etnografski muzej since 1926; Glasnik – between the years 1956-1959 technical journal of the Inštitut za slovensko narodopisje SAZU, from 1959 to 1975 journal of the Slovensko etnografsko društvo, and from 1975 on journal of the Slovensko etnološko društvo, and Traditiones, from 1972 on miscellany of the Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU) and significant ethnological monographs and students' work in that field, in the period between 1926 and 2003 only the period of the eighties is outstanding.
Zato je v sistematičnem pregledu treh strokovno-znanstvenih publikacij/revij (Etnologa/Slovenskega etnografa/Etnologa –izdaja Slovenski etnografski muzej od leta 1926 dalje; Glasnika – med leti 1956-59 strokovno glasilo Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, od 1959-75 glasilo Slovenskega etnografskega društva in od l. 1975 dalje glasilo Slovenskega etnološkega društva ter Traditiones – od l. 1972 dalje zbornik Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU) ter pomembenjših etnoloških monografij in študentskega dela na tem področju v obdobju med leti 1926 do 2003 iztopajoče le obdobje v osemdesetih letih. Tedaj je bil na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ustanovljen Seminar za etnološko raziskovanje slovenskega izseljenstva, ki je etnologijo izseljenstva in povratništva razvil v metodološkem in vsebinskem smislu. Z etnološkega vidika so bili obravnavani povratniki iz Amerike, Avstralije, Argentine, Kanade, Egipta, Nemčije, Avstrije, Francije. Med njimi je prevladovalo prikazovanje posledic življenja Slovencev v tujini po njihovi vrnitvi v domovino in njihov vpliv na izvorno okolje. Časovno so te obravnave zajemale čas pred prvo svetovno vojno in povratek redkih »sodobnih«, po letu 1945, izseljenih in vrnjenih družin. Kmalu po prenehanju delovanja omenjenega seminarja(198/82), že kar v drugi polovici osemdesetih let, je interes stroke za raziskovanje izseljenstva nasploh skokovito upadel. Zato je današnje raziskovanje povratništva v etnologiji kot tudi izseljenstva dokaj stihijsko in brez prave sistematike, kar ima za posledico zaostajanje etnologije za ostalimi humanističnimi in družboslovnimi disciplinami, ki se s to tematiko prav tako ukvarjajo.